Sodobni pristopi v stomatologiji omogočajo, da pacienti ohranjajo svoje zobe v visoko starost. Včasih so bile možnosti ohranjanja zoba v ustni votlini hitro izčrpane in zob je bilo potrebno izpuliti.

Kadar zobna gniloba napreduje v zobu, na koncu prodre zobne pulpe. To je prostor na sredini zoba, ki vsebuje zobni živec in splet žil. Takrat zob navadno začne boleti in pacient se pojavi na naših vratih. Takrat ne preostane drugega, kot odstraniti vso zobno gnilobo in živec odstraniti iz zobne pulpe. Takrat govorimo o obdelavi koreninskih kanalov ali tudi o endodontiji.

Zobni živec v zobu pa žal ni samo drobna nitka, ki teče skozi korenino zoba vse do sredine zobne krone ampak je razvejan in kompliciran sistem kanalčkov, ki se lahko cepi na več manjših kanalčkov. Prav zaradi te komplicirane zgradbe in razvejanosti je zdravljenje vnetja zobnega živca zapleten in pogosto glede prognoze zelo nepredvidljiv poseg.

Potek zdravljenja

Sodobni postopki odstranjevanja zobnega živca iz koreninskih kanalov vključujejo tako:

1. natančno rentgensko diagnostiko prizadetega zoba
2. uporabo sodobnih ročnih in predvsem strojnih inštrumentov s katerimi učinkovito razširimo in očistimo koreninske kanale
3. uporabo sredstev za izpiranje, ki temeljito uničijo bakterije, odstranijo ostanke odmrle zobne pulpe in ne povzročajo zabarvanja zoba
4. uporabo medikamentov, ki jih vložimo v kanal, ki so hkrati dovolj agresivni do bakterij v koreninskem kanalu in hkrati ne poškodujejo obzobnega tkiva
5. uporaba polnilnih sredstev, ki omogočajo izdelavo tesne, primerno dolge in homogene polnitve tako kemično in mehansko obdelanega koreninskega kanala.

Prognoza endodontsko oskrbljenega zoba je odvisna od precejšnega števila dejavnikov. Med pomembnejšimi je vsekakor za kakšno vrsto vnetja je šlo pred pričetkom zdravljenja, v kakšni meri so prizadeta obzobna tkiva, kako dolgo je bil zob odprt in izpostavljen delovanju bakterij in virusov v ustni votlini, kakšna je obrambna in regenerativna sposobnost telesa ter seveda od postopkov naše terapije.

Brez natančne kemične in mehanske obdelave koreninskih kanalov in tesne, primerno dolge in homogene polnitve ne moremo računati na dobro prognozo.

Uspešnost edodontije

Pri zdravljenju koreninskih kanalov moramo vedno računati na določen procent neuspeha. To pomeni, da kljub upoštevanju vseh pomembnih dejavnikov se pojavi vnetje v tkivu na kocu koreninske konice.

Govorimo o periapikalnem vnetju. To vnetje je lahko akutno. Pacient pride v ambulanto z bolečino, oteklino lahko tudi iztekanjem gnoja skozi majhno odprtino na dlesni. Na rentgenogramu pa polnjeno korenino. V takih primerih zob še vedno ni izgubljen kakor je to bilo v praksi nekoč.

Danes se s posebnimi topili lotimo odstranjevanja stare polnitve, ponovnega temeljitega mehanskega in kemičnega čiščenja koreninskih kanalov, vlaganja medikamentov in po nekem času ponovnega polnjenja zoba.

Tudi kadar ima pacient kronično obliko periapikalnega vnetja in z zobom nima težav svetujemo da se še preden se pojavijo težave po enakem postopku kot pri akutni obliki staro polnitev odstrani, ponovno obdela mehansko in kemično koreninske kanale, vloži medikament za določen čas in nato ponovno polne koreninske kanale. Uspeh terapije nato spremljamo z slikanji zoba v poletnem intervalu in nekako po enem letu ocenimo uspešnost.

Implantat ali zobni mostiček ob nezmožnosti zdravljenja

Kadar zob ne uspemo pozdraviti kljub vsem postopkom in je vnetje na koreninski konici še vedno prisotno, svetujemo pacientu kirurško odstranitev vršička korenine ali apikotomijo. Tako s kirurškim postopkom odstranimo trdovratno vnetje in počakamo, da se rana zaceli zob pa ostane v ustni votlini klub nekoliko skrajšani korenini.

Le kot zadnjo možnost in kljub izčrpanim vsem možnostim, kadar zob še vedno dela težave, ga izpulimo. Manjkajoči zob ali več njih, lahko nadomesti zobni mostiček ali implantat in tako zagotoviti normalno funkcijo zobovja kot pomembnega žvečnega aparata.