Pri nastanku kariesa igra svojo vlogo vedno veliko dejavnikov. Med pomembnejšimi so nezadostno ščetkanje zob, pitje sladkanih pijač po steklenici, prekomerno uživanje sladkarij.

Pomembno je opozoriti starše, da kadar se otroci dojijo še dolgo po tem, ko so jim izrasli zobje v ustno votlino, je ščetkanje po zadnjem dojenju in pred spanjem izrednega pomena. V mleku so prisotne mlečne kisline, ki načnejo sklenino mlečnikov in povzročijo zobni karies.

Zalivanje fisur je pomemben način preprečevanja kariesa

Čim prej po izrasti in še preden karies načne prvi kočnik ga zalijemo s posebnim tekočim kompozitnim materialom. Zob pred zalivanjem temeljito očistimo, sledi jedkanje s posebno kislino. Kislina zobno površino pripravi na vezavo materiala. Sledi zalivanje reliefa zoba in strjevanje s svetlobo. Po končanem zalivanju preverimo ali zalitje otroka moti pri grizenju in spoliramo površino zalivke.

S takim posegom zaščitimo grizno površino, ki je zaradi svojega reliefa še posebej podvržena slabemu ščetkanju in posledično nastanku kariesa. Ohranjanje zdravih kočnikov je pomemben temelj. Saj so to prvi stalniki, ki se pojavijo v ustni votlini že pri 6. letih in imajo strateški pomen za pravilen razvoj ugriza in postavitve ostalih stalnikov, ki izrastejo veliko kasneje.

Zgodovinsko preprečevanje kariesa

V Slovenskem zobozdravstvu so pedontologi v 80. letih postavili visoke standarde preventive in z veliko truda in požrtvovanja dosegli zares lepe rezultate v zmanjšanju zobne gnilobe pri otrocih. V preventivne preglede so vključili otroke že pri 6. mesecih in jih sistematično spremljali vse do 18.leta starosti.

Poleg preventivnih pregledov se je opravljala tudi detekcija potreb po morebitnih posegih, starše in otroke se je podučilo o pravilnem ščetkanju in prehrani. Sledili so redni 6.mesečni pregledi in po potrebi kurativni posegi. To se v veliki meri dela še danes.

Žal zaradi spremembe življenjskih navad in pomanjkanja časa, se zopet v otroški populaciji zlasti pri najmlajših pojavlja zopet veliko zobnega kariesa.